V primeru življenjske ogroženosti pokličite 112Človek na delovnem mestu preživi zelo veliko časa, zato ima le to velik vpliv na zdravje.
Kako se počutite na delovnem mestu?
Ali se dobro počutite na delovnem mestu in radi hodite v službo, ker je vaše delo raznovrstno, vam predstavlja izziv, vas napolnjuje z zadovoljstvom, imate dobre odnose s sodelavci in si skupaj privoščite v sproščenem vzdušju odmore?
Ali pa se počutite na delovnem mestu slabo in neradi odhajate v službo, ne zmorete vseh obremenitev na delovnem mestu in imate zdravstvene težave. Se počutite slabo na delovnem mestu, ker imate slabe odnose s sodelavci? Se počutite izgoreli in v stresu? Ste nezadovoljni in menite, da se trudite in nadrejeni tega ne opazijo? Ste že razmišljali o spremembi zaposlitve?
- Ergonomska ureditev delovnega mesta
Pravilna ergonomska ureditev delovnega mesta omogoča zaposlenim, da ohranijo nevtralni položaj telesa in udobno delovno držo, pri kateri so sklepi v naravnem položaju. S tem se zmanjša stres in obremenjenost mišic in okostja ter zmanjša tveganje za kostno mišične bolečine in utrujenost.
- Toplotno ugodje na delovnem mestu
V okviru pravilne ergonomske ureditve delovnega mesta se svetuje temperatura 19°C-23°C , 40%-60% vlažnost zraka in pretok zraka ( prepih) pod 0,25 m/s.
- Osvetljenost delovnega mesta
Zelo pomembna je kvalitetna osvetljenost delovnega mesta brez motečih odsevov. Priporoča se splošna osvetljenost 300 – 500 luksov. Za lokalno osvetljenost delovnega mesta je najbolj primerna ustrezna luč, ki jo lahko uporabnik prilagaja, kot mu najbolj odgovarja. Pri tem je potrebno paziti, da osvetljenost ene delovne postaje ne moti sosednjih.
Bleščanje pri osvetljenosti delovnega mesta je potrebno zmanjšati na najmanjše možno, prav tako kontrast. Zasloni in zaposleni naj ne bi bili obrnjeni proti oknu.
- Delovni prostor in delovna površina
Delovni prostor v pravilni ergonomski ureditvi delovnega mesta mora omogočati čimbolj naraven položaj, predmeti, ki jih pogosto potrebujemo pri delu morajo biti lahko dosegljivi, potrebne so čim krajše ročice za dviganje predmetov. Površina naj ne bi odsevala.
- Delovni stol
Delovni stol je zelo pomemben pri pravilni ergonomski ureditvi delovnega mesta in mora biti nastavljiv in stabilen. Sedež naj bo primerno oblazinjen in vrtljiv, naj se nagiba naprej in nazaj, naj ima nastavljiv hrbtni naslon in naj dobro nagniti naprej ali nazaj, nastavljivi hrbtni naslon podpira ledveni del hrbtenice. Naslonjalo za roke naj bo nekoliko oddaljeno od sprednjega roba stola. Višina naslonjala za roke naj bo nastavljivo tako, da je stol mogoče potisniti pod pisalno mizo.
Delovni stol naj omogoča svobodno premikanje na delovnem mestu.
- Računalnik:
Na voljo mora biti ustrezen prostor za računalniški zaslon (da se ga namesti pravokotno na vire svetlobe), ergonomsko tipkovnico in miško.
Pri pravilni ergonomski ureditvi se omogoča delovno mesto pred računalnikom, sedimo vzravnano in sproščeno približno 70 cm pred zaslonom, ki je v naravnost pred nami. Zelo pogost vzrok kostno mišičnih bolečin je, da na zaslon gledamo vstran. Komolci so ob telesu in so upognjeni v kotu od 90° do 120°. Roke prsti, zapestja in podlakti morajo biti v ravni črti usmerjeni proti ekranu in tipkovnici.
Računalniški zaslon naj bo postavljen, da ga pogledamo čisto malo navzdol, da je več zrkla prekritega z gornjo veko, da se oko ne izsuši prehitro. Zelo koristno je večkratno zavestno mežikanje, saj to preprečuje suhost oči in pečenje. Tistim, ki imajo bifokalna očala, se svetuje postavitev zaslona še nižje. Zaslon je lahko rahlo zvrnjen nazaj.
Tipkovnico postavimo pred uporabnika, da je tipka B na sredini, v višini komolcev. Miška naj bo blizu tipkovnice, obstajajo tudi ergonomske tipkovnice in miške.
- Prenosni računalnik
Uporaba prenosnega računalnika je s stališča pravilne ergonomske ureditve delovnega mesta manj zaželena, ali pa zahteva posebne prilagoditve s posebnim stabilnim podstavkom, ki omogoča, da je zaslon viden brez upogibanja vratu, svetuje se tudi uporabi ločene tipkovnice in miške.
- Kostno mišične bolečine v zvezi z delovnim mestom
Kostno mišične bolečine povzročajo okvare mišic, sklepov, kit in živcev in so najpogostejša z delom povezana težava. Problem so ponavljajoči istovrstni gibi in obremenitve, okvare se seštevajo (kumulativne okvare). Najpogosteje se pojavljajo bolečine vzdolž hrbtenice, ramen, obeh rok in redkeje tudi v nogah.
Kostno mišične bolečine na delovnem mestu se pogosteje pojavljajo pri zaposlenih, ki imajo slabo telesno kondicijo in slabo trenirane mišice, ki imajo preveliko telesno težo in kadijo. Več bolečin se pojavlja pri tistih, ki imajo težko fizično delo, enolično ponavljanje gibov v prisilni drži z vibracijami, delajo v hrupu, pretiranem mrazu ali vročini, pomembno prispeva tudi slaba razsvetljava. Kostno mišične bolečine so zelo subjektivne, zato lahko enaka obremenitev pri dveh različnih osebah povzroči povsem različno jakost kostno mišične bolečine. Odvisne so tudi od slabih odnosov, nezadovoljstva na delovnem mestu in premajhne podpore sodelavcev in nadrejenih.
Kostno mišične bolečine so vodilne po številu dni bolniškega staleža v Sloveniji.
- Kako omiliti kostno mišične bolečine v povezavi s prisilnimi držami na delovnem mestu
Vsaka dolgotrajna in ponavljajoča drža telesa bodisi stoje ali sede v neugodnem položaju povzroča skeletno mišične bolečine in škoduje zdravju. Zato se priporočajo nekaj minutni premori s spremembo položaja, sprostitvijo mišic, raztegovanjem in kakšno vajo. Zaposleni naj »pobožajo« – zmasirajo boleče dele in si raztegnejo prste, roke, komolce ali prekinejo z delom za to, da vstanejo in odnesejo npr. dokument v mapo. Priporočajo se tudi pomežiki z očmi in preusmeritev pogleda v daljavo. Poleg olajšanja napetosti mišic, se s tem izboljšajo tudi intelektualni procesi.
Bolniki z resnejšimi kroničnimi boleznimi se morajo posvetovati pred vadbo s svojim zdravnikom.